Revija za fluidno tehniko, napredno inženirstvo in tehnologije
Ventil je znanstveno-strokovna recenzirana revija z odprtim dostopom.
Osnovno poslanstvo revije je prenos znanja v prakso, nadaljnji razvoj in popularizacija področij fluidne tehnike, avtomatizacije in mehatronike, kot tudi skrb za strokovno izrazoslovje na omenjenih področjih.
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
Glavni in odgovorni urednik: izr. prof. dr. Miroslav Halilovič
Pomočnik urednika: izr. prof. dr. Franc Majdič
Tehnični urednik: Roman Putrih
REVIJA JE V ODPRTEM DOSTOPU
Revija Ventil je odprto dostopna revija brez stroškov objave člankov. Avtorji obdržijo avtorske pravice na svojem delu.
Članki v reviji Ventil so objavljeni pod mednarodno licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0.
Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno in inovativno dejavnost Republike Slovenije (ARIS).
Pogostost izhajanja: 6 številk na leto.
Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi DOAJ.
Aktualna številka: april, 32 / 2026 / 2
Prejšnje številke revije si je mogoče ogledati v rubriki ARHIV REVIJ.
Izpostavljeno
INNO2MARE – Pilot projects to strengthen the capacity and scientific excellence of Slovenian and Croatian innovation ecosystems
The LASIM laboratory at the Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, is coordinator of the INNO2MARE project, which aims to strengthen the capacities for excellence in the innovation ecosystem of Western Slovenia and the Adriatic Croatia through a set of jointly designed and implemented actions that will support the digital and green transition of the maritime and related industries.
Petra Pintar, doc. dr. Marko Šimic, prof. dr. Niko Herakovič, univ. dipl. inž., all from Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana
Trajnostni testi 3D natisnjenih vodno-hidravličnih proporcionalnih potnih ventilov
Čeprav se voda redko uporablja v pogonsko-krmilni hidravliki (PKH), pa napredne tehnologije odpirajo nove možnosti za širšo uporabo vodne hidravlike (vodne PKH). 3D-tisk kovinskih komponent omogoča izdelavo kompleksnih notranjih geometrij, kakršne s tradicionalnimi postopki niso dosegljive. Z njim lahko ventilom znatno zmanjšamo maso in hkrati izboljšamo pretočne karakteristike.
Žan Spačal, študent. izr. prof. dr. Franc Majdič, univ. dipl. inž., prof. dr. Mitjan Kalin, univ. dipl-. inž., dr. Ana Trajkovski, univ. dipl. inž., vsi Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
LEAP – razvoj zaščitne embalaže iz alternativnih lignoceluloznih vlaken
Laboratorij LADISK na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani deluje kot koordinator projekta LEAP, katerega cilj je razvoj naslednje generacije trajnostne funkcionalne em- balaže. Ta vključuje gradnike iz odpadne biomase invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst in omogoča izdelavo novih, konstrukcijsko visoko zmogljivih embalažnih rešitev. Projekt je izjemno pomemben, saj se osredotoča na trajnostni prehod v krožno ekonomijo, ki te- melji na biološki razgradljivosti in zmanjšanju porabe deviških materialnih virov, obenem pa obravnava problematiko recikliranja odpadkov tujerodnih rastlinskih vrst.
Gregor Čepon, Gregor Ševerkar, Miha Pogačar, Urška Kavčič, David Ravnjak, Jawad Elomari, Aleš Mihelič, Miha Bolteža
Znanstveni in strokovni članki
Spremljanje in preprečevanje nevarnosti tvorjenja usedlin in lakastih oblog
Lakaste obloge (angl. varnish) predstavljajo enega ključnih, a pogosto spregledanih vzrokov za zmanjšano zanesljivost sodobnih hidravličnih in mazalnih sistemov. Njihova problematika se ne kaže v nenadnih okvarah, temveč v postopnem poslabševanju delovanja, ki lahko vodi v zatikanje ventilov, zmanjšano učinkovitost regulacijskih elementov in nepredvidene izpade opreme.
Pomembnost uporabe naprednih lastnosti tekočin v tokovnih simulacijah hidrostatičnih strojev (1. del)
Hidrostatični stroji so naprave, ki prenašajo energijo s pomočjo tlaka tekočine, najpogosteje olja ali vode. Delujejo na principu hidrostatike (Pascalov zakon). Simulacija takšnih strojev še vedno zahteva visoko usposobljene inženirje, uporabo naprednih simulacijskih orodij in napreden simulacijski pristop …
Strojno učenje in umetna inteligenca v pametnih izdelovalnih sistemih
Umetna inteligenca (UI) in strojno učenje vse bolj poganjata razvoj sodobnih izdelovalnih sistemov, pri katerih je zanesljivo delovanje neposredno povezano z natančnim poznavanjem trenutnega stanja strojev. V prispevku je predstavljena praktična uporabnost teh pristopov na primeru hidravlične stiskalnice pri upogibanja pločevine.