Revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko
Osnovno poslanstvo revije je prenos znanja v prakso, nadaljnji razvoj in popularizacija področij fluidne tehnike, avtomatizacije in mehatronike, kot tudi skrb za strokovno izrazoslovje na omenjenih področjih.
Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
Glavni in odgovorni urednik: izr. prof. dr. Miroslav Halilovič
Pomočnik urednika: izr. prof. dr. Franc Majdič
Tehnični urednik: Roman Putrih
REVIJA JE PROSTO DOSTOPNA 
Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno in inovativno dejavnost Republike Slovenije (ARIS)
Aktualna številka: februar, 31 / 2025 / 1
Prejšnje številke revije si je mogoče ogledati v rubriki ARHIV REVIJ.
Izpostavljeno
INNO2MARE – Pilot projects to strengthen the capacity and scientific excellence of Slovenian and Croatian innovation ecosystems
The LASIM laboratory at the Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, is coordinator of the INNO2MARE project, which aims to strengthen the capacities for excellence in the innovation ecosystem of Western Slovenia and the Adriatic Croatia through a set of jointly designed and implemented actions that will support the digital and green transition of the maritime and related industries.
Petra Pintar, doc. dr. Marko Šimic, prof. dr. Niko Herakovič, univ. dipl. inž., all from Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana
Trajnostni testi 3D natisnjenih vodno-hidravličnih proporcionalnih potnih ventilov
Čeprav se voda redko uporablja v pogonsko-krmilni hidravliki (PKH), pa napredne tehnologije odpirajo nove možnosti za širšo uporabo vodne hidravlike (vodne PKH). 3D-tisk kovinskih komponent omogoča izdelavo kompleksnih notranjih geometrij, kakršne s tradicionalnimi postopki niso dosegljive. Z njim lahko ventilom znatno zmanjšamo maso in hkrati izboljšamo pretočne karakteristike.
Žan Spačal, študent. izr. prof. dr. Franc Majdič, univ. dipl. inž., prof. dr. Mitjan Kalin, univ. dipl-. inž., dr. Ana Trajkovski, univ. dipl. inž., vsi Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
LEAP – razvoj zaščitne embalaže iz alternativnih lignoceluloznih vlaken
Laboratorij LADISK na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani deluje kot koordinator projekta LEAP, katerega cilj je razvoj naslednje generacije trajnostne funkcionalne em- balaže. Ta vključuje gradnike iz odpadne biomase invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst in omogoča izdelavo novih, konstrukcijsko visoko zmogljivih embalažnih rešitev. Projekt je izjemno pomemben, saj se osredotoča na trajnostni prehod v krožno ekonomijo, ki te- melji na biološki razgradljivosti in zmanjšanju porabe deviških materialnih virov, obenem pa obravnava problematiko recikliranja odpadkov tujerodnih rastlinskih vrst.
Gregor Čepon, Gregor Ševerkar, Miha Pogačar, Urška Kavčič, David Ravnjak, Jawad Elomari, Aleš Mihelič, Miha Bolteža
Znanstveni in strokovni članki
Vzdrževanje težko vnetljivih hidravličnih tekočin vrste HFC
Težko vnetljive hidravlične tekočine smo že obravnavali, prav tako pa so bile tudi že omenjene v drugih revijah. V tokratnem prispevku se bomo osredotočili predvsem na tekočine na osnovi zmesi voda-glikol, ki so poznane tudi kot tekočine vrste HFC. Najpogosteje jih uporabljamo v livarnah (stroji za tlačno litje) in jeklarnah (peči).
Povezovanje industrijske opreme v 5G-omrežje
Implementacija 5G-tehnologije omogoča povezljivost med obstoječimi in novimi napravami v proizvo- dnih sistemih ter prispeva k premagovanju ključnih tehnoloških izzivov pri IT-povezovanju proizvodnih procesov. V industrijskih okoljih 5G prinaša večjo fleksibilnost in agilnost sistemov, omogoča oddaljeno spremljanje delovanja naprav, optimizacijo logističnih procesov ter uvajanje pametnega vzdrževanja.
Regulativna skladnost ob implementaciji laboratorijskih računalniških sistemov v farmacevtski industriji
Implementacija računalniških sistemov v farmacevtski industriji mora zagotavljati skladnost z regulativnimi zahtevami, visok nivo integritete podatkov ter kakovost izdelkov. Študija pregleduje evropsko zakonodajo, evropsko in ameriško farmakopejo ter globalne smernice, kot sta GAMP 5 in ALCOA++, da bi opredelila potrebne standarde in najboljše prakse.