Navodila za pripravo prispevkov

Tomaž PERME

Izvleček: Pogosto vprašanje avtorjev prispevkov je, v kakšni obliki naj bodo le-ti pripravljeni. Za enostavno in čim hitrejšo pripravo oziroma oblikovanje besedil so zato na voljo preprosta navodila, ki olajšajo delo tako avtorjem kot uredništvu. Navodila vsebujejo samo najosnovnejša priporočila in so napisana v obliki, ki jo navodila tudi priporočajo.

Ključne besede: navodila, terminologija, oblikovanje, slike, grafi, tabele

1 Uvod

Avtorji prispevkov se velikokrat sprašujejo, na kakšen način naj pripravijo tekstovni in slikovni material za objavo v reviji. Pogled na samo revijo oziroma na obliko prispevkov, ki so v reviji objavljeni, ne pove prav veliko. Nekateri avtorji v želji po čim boljši pripravi že kar sami poskušajo prispevek tudi oblikovati, vendar s tem naredijo sebi in uredništvu samo veliko nepotrebnega dela.

Oblikovanje člankov v znanstvenih in strokovnih revijah ureja standard SIST ISO 215 [1], vendar pa so tu predstavljena preprosta navodila, ki bodo v pomoč avtorjem za čim enostavnejšo in hitrejšo pripravo gradiva. Ker je v reviji veliko različnih prispevkov od znanstvenih in strokovnih do poročil in novosti, navodila opredeljujejo samo splošno oblikovno pripravo gradiva ne pa tudi vsebinske, ki je prepuščena avtorju samemu.

2 Opis priprave oblike

Med osnovnimi napotki so navodila za pripravo strani, pisave in odstavka, oblikovanje naslovov, poimenovanje slik in tabel, označevanje navedb in pisanje virov, oblikovanje enačb ter nenazadnje tudi priporočila glede obsega in strukture besedila.

2.1 Priprava strani, pisave in odstavka

Osnovna stran prispevka je pokončna v velikosti papirja A4 z robovi v velikosti 2,5 cm. Slog celotnega prispevka naj bo enostaven (navaden) in sicer: pisava je TimesNewRoman v velikosti 12 točk, odstavek pa ima obojestransko poravnavo in enojni razmik vrstic brez zamika med njimi. Ostale nastavitve so lahko poljubne, vendar priporočamo privzete nastavitve urejevalnika teksta (npr. MS Word).

2.2 Oblikovanje naslovov prispevka, poglavij in podpoglavij

Gradivo ima na svojem začetku naslov, ki je napisan v krepki pisavi. Ravno tako se pišejo v krepki pisavi naslovi poglavij in podpoglavij, ki so tudi oštevilčeni. Številčenje naj bo ročno se pravi slog naj bo enak kot za tekst (navaden), le pred tekst naslova naj se doda ustrezna številka. Priporočamo največ tri-nivojsko številčenje. Četrti nivo podpoglavij se več ne številči ampak se naslovi pišejo samo v krepki pisavi.

2.3 Oblikovanje slik in tabel

Slike in table imajo tri elemente in sicer navedbo v tekstu poglavja, podnaslov in samo sliko oziroma tabelo. Vsako sliko in tabelo se poimenuje in podnaslovi (slika 1, tabela 1) v odstavku pa se jo navede. Pri prvi navedbi je pisava v kurzivi pri vseh naslednjih pa je pisava normalna. Slike so lahko v različnih formatih (slika 1 in slika 2). Pri fotografijah je najboljši format TIFF lahko pa je tudi JPG, za oba pa velja, da naj bo ločljivost vsaj 300 DPI (pik na palec oziroma colo, angl. dots per inch). Slike, ki so narejene z računalniškim programom, je najbolje, da se pošljejo tudi v originalu, se pravi v formatu programa, v katerem so bile narejene. Lahko se pošljejo tudi v formatu EPS, vendar morajo biti črke pretvorjene v krivulje.

Slika 1. Fotografija v formatu JPG

Pri grafih oziroma diagramih pa je potrebno upoštevati tudi standarde o merskih enotah in razmestitvi enot. V primeru grafa na sliki 2, ki je narejen v programu MS Excel, je potrebno prispevku priložiti tudi original, se pravi graf v formatu XLS.

Tabelam se imena pišejo pred njimi oziroma na začetku (tabela 1), celice pa so lahko ločene med seboj s črtami.

Tabela 1. Povzetje prispevkov v reviji Ventil po tipologiji za leto 2005 [3]

Slika 2. Graf uvožen iz programa za preglednice MS Excel (ner. – nerazporejeno)

2.4 Označevanje navedb in pisanje virov

Navedbe se v odstavkih označujejo s številko v oglatem oklepaju, ki nakazuje na uporabljen vir. Viri so opisani v seznamu po točno določenem pravilu. Vsak od virov ima zaporedno številko v oglatem oklepaju, kateremu sledjo navedbe avtorjev, naslov članka ali knjige, revija v kateri je članek izšel, izdajatelj oziroma založnik, letnica izida in strani. Za avtorji je dvopičje, med ostalimi navedbami pa so vejice. Primeri so podani v poglavju Viri.

2.5 Oblikovanje enačb

Enačbe naj bodo v besedilu postavljene v ločene vrstice in na desnem robu označene s tekočo številko v okroglih oklepajih, kot je na primer enačba (1).

2.6 Obseg

Znanstveni in strokovni prispevki naj bi obsegali približno od 4 do 6 strani v reviji. Koliko je to v znakih oziroma v straneh narejenih po teh navodilih je odvisno tudi od števila in velikosti slik, vendar velja približna ocena, da je meja za objavo prispevka v enem delu pri približno desetih do dvanajstih straneh vključno s slikami pri upoštevanju navodil za pripravo prispevkov. Daljše prispevke je najbolje že takoj pripraviti za objavo v dveh ali več delih.

Poročila in novice ponavadi ne presegajo dveh strani v reviji, se pravi nekako tri do štiri strani vključno s slikami. Novosti so omejene na pol strani v reviji vključno z eno sliko.

2.7 Struktura prispevka

Glede na strukturo delimo prispevke v grobem na dva dela in sicer na znanstvene in strokovne prispevke ter poročila, novosti, zanimivosti in druge.

2.7.1 Struktura znanstvenega in strokovnega prispevka

Znanstveni in strokovni prispevki imajo točno določeno strukturo, ki jo sestavljajo naslov, avtorji, izvleček, ključne besede, poglavja in podpoglavja, seznam virov oziroma literatura, podatki o avtorjih in po potrebi naslov, izvleček in ključne besede še v angleškem jeziku (Title, Abstract, Keywords).

2.7.2 Struktura ostalih prispevkov

Ostali prispevki kot so poročila, novice in novosti pa imajo v glavnem naslov, tekst in na koncu podatke o avtorju prispevka oziroma viru.. Če vsebuje prispevek tudi slike ali tabele naj avtorji upoštevajo tudi navodila za oblikovanje slik in tabel (poglavje 2.3).

2.8 Terminologija in pravopis

Prispevki morajo biti napisan v terminološko in jezikovno [3] pravilni slovenščini.

3 Zaključek

V navodilih so podana samo osnovna priporočila, kako naj bo oblikovano besedilo, ki je namenjeno za objavo v reviji Ventil. Navodila so napisana v obliki strokovnega prispevka oziroma v taki obliki, ki jo navodila tudi priporočajo, so pa na voljo tudi na spletni strani revije v formatu PDF [4].

Viri

[1] SIST ISO 215:1996: Dokumentacija – Oblikovanje člankov v periodičnih in drugih serijskih publikacijah.
[2] Perme, T., Kirn, B., Skok, I.: Prenova strežnih in montažnih robotov, Ventil 11/2005/4, str.: 249 – 257.
[3] Toporišič, J.: Slovenski pravopis, ZRC SAZU, Ljubljana, 2001.
[4] Navodila za pripravo prispevkov, (www.fs.uni-lj.si/ventil/navodila.pdf).

Podatki o avtorju (avtorjih):
Tomaž Perme, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Uredništvo revije Ventil

Guidelines for authors

Abstract: The most frequently asked question from the authors is how to prepare the contribution. The present guidelines for the authors are prepared to help authors to format the paper in simple and easy way. The guidelines specify just basic recommendations and are prepared in the format recommended by these guidelines.

Keywords: guidelines, terminology, formatting, pictures, graphs, tables

Ravnanje z raziskovalnimi podatki (navodila za avtorje)

Revija Ventil podpira odprti dostop do raziskovalnih podatkov, ki predstavljajo temelj sodobnega znanstvenega raziskovanja.

O raziskovalnih podatkih 

Raziskovalni podatki so podatki, pridobljeni z različnimi metodami, ki služijo za spoznavanje, preverjanje ali potrditev hipotez in izpeljavo zaključkov, ki so nastali ali bili obdelani v raziskavi. Nahajajo se v različnih formatih: od zapiskov, intervjujev, fotografij, transkripcij, numeričnih podatkov raziskav, računalniških programskih zapisov itd. Če podatki niso v digitalni obliki, je smiselno oceniti, ali je takšno gradivo mogoče digitalizirati, da bi olajšali njegovo hrambo v podatkovnem repozitoriju. Podatkovni repozitorij omogoča shranjevanje in dostop do različnih vrst podatkov, npr. raziskovalnih, podatkov javnega sektorja, in pripadajoče dokumentacije. 

Dostopnost podatkov povečuje transparentnost in preverljivost raziskovalnih ugotovitev ter poveča njihovo uporabljivost v prihodnjih raziskavah, s čimer se poveča izkoristek vloženih sredstev v že zbrane podatke. Deljenje podatkov lahko pripomore k razvoju kariere raziskovalcev, saj bo tako njihovo delo še bolj prepoznavno in mu bo omogočilo sodelovanje z novimi partnerji. 

Politika o obveznem navajanju raziskovalnih podatkov

V skladu z Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela sofinancer revije (Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije) od uredništva revije zahteva, da morajo avtorji pred objavo prispevka zagotoviti odprti dostop do raziskovalnih podatkov, ki so bili uporabljeni pri pripravi članka. Podatki morajo biti pripravljeni v skladu z načeli FAIR (najdljivost, dostopnost, združljivost, možnost ponovne uporabe).

Izjeme od popolnoma odprtega dostopa 

Vendar pa so tudi primeri, ko se podatki zaradi pravnih, etičnih ali drugih utemeljenih razlogov ne morejo deliti popolnoma odprto, na primer, ko gre za osebne podatke, ki se jim zagotavlja varstvo (gl. Splošno uredbo EU o varstvu podatkov), kadar obravnavamo gradivo, ki vključuje poslovne skrivnosti ali druge komercialne informacije, ki jih ureja zakonodaja, ali kadar gre za podatke, ki predstavljajo varnostna tveganja. Uredba razume odprti dostop do raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav iz sofinanciranih raziskav v skladu z načelom »odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno«.

Seznam zaupanja vrednih repozitorijev 

Avtorji morajo raziskovalne podatke objaviti v zaupanja vrednih podatkovnih repozitorijih, arhivih ali središčih, ki omogočajo ustrezne režime dostopa. Zaupanja vredni repozitoriji, ki jih priporoča sofinancer revije, so objavljeni tukaj.

Uredništvo revije slovenskim raziskovalcem priporoča, da svoje raziskovalne podatke objavi v slovenskih zaupanja vrednih repozitorijih, kot so:

• Arhiv družboslovnih podatkov
• Repozitorij Univerze v Ljubljani
• Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru
• Repozitorij Univerze na Primorskem 
• Repozitorij Univerze v Novi Gorici 
• Slovenska raziskovalna infrastruktura za jezikovne vire in tehnologije (CLARIN.SI) 
• Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije (DiRROS) 

Ostali avtorji lahko ustrezen podatkovni repozitorij poiščejo s spletnim orodji, kot so https://fairsharing.org ali https://www.re3data.org. Preveriti je potrebno le, da je podatkovni repozitorij objavljen tudi na seznamu Javne agencije za raziskovalno in inovacijsko dejavnost RS, ki je sofinancer Ime revije. 

Priporočamo, da se pri objavi raziskovalnih podatkov uporabi licenca Creative commons CC BY 4.0 ali CC00 1.0 ali njima enakovredne licence. 

Citiranje raziskovalnih podatkov 

Avtorji morajo vse uporabljene podatkovne vire ustrezno citirati, skladno z navodili repozitorija in citatnim slogom, ki ga uporablja revija Ventil, oziroma v izjavi o dostopu podatkov ustrezno opisati, če podatki niso digitalizirani ali zaradi drugih omejitev (npr. Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2)) niso objavljeni. Povezava do objavljenih raziskovalnih podatkov (npr. DOI) naj bo nujno vključena v prispevku v seznamu literature in tudi v opombi pod črto, če je to smiselno. 

Obveznosti avtorjev, urednikov in recenzentov 

V postopku oddaje članka bodo avtorji morali zagotoviti dostopnostnost raziskovalnih podatkov vsaj urednikom in recenzentom. Ob objavi članka morajo biti končna verzija raziskovalnih podatkov objavljena v ustreznem podatkovnem repozitoriju. Naloga urednika je, da presodi, ali je članek pripravljen na podlagi raziskovalnih podatkov (lastnih – avtorjevih ali tujih). Če urednik presodi, da taki podatki obstajajo in jih avtor ni ustrezno citiral, je urednik dolžan opozoriti avtorja, naj dopolni svoj članek. Enaka naloga velja za recenzenta revije.

 Dodatne informacije 

Za dodatna pojasnila se avtorji lahko obrnejo na podatkovnega skrbnika na svoji instituciji ali pa kontaktirajo uredništvo revije (ventil@fs.uni-lj.si) oz. na ustrezne podporne institucije za ravnanje z raziskovalnimi podatki.