Jakob Fabjan, Adela Pišmo, mag., doc. dr. Vesna Pungerčar, univ. dipl. inž., dr. Slavko Arh, univ. dipl. inž.,  vsi Rudolfovo – Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto

Ventil 31 (2025) 6 / Recenzirani članki / Strokovni članek – 1.04

DOI: https://doi.org/10.5545/Ventil-31-2025-6.16

Izvleček​:
3D-skeniranje je nekontaktna tehnologija, s katero lahko fizični objekt pretvorimo v digitalni model, kar industriji omogoča obratni inženiring in nadzor kakovosti (preverjanje skladnosti s predpisi). Vendar imajo te napredne tehnike določene omejitve: če ima na primer predmet izvrtine ali če so poškodbe skrite v notranjosti, jih s temi metodami ne moremo zaznati. Takšne informacije pa so ključnega pomena za napovedovanje trajnosti materiala in odkrivanje skritih napak (razpoke, vključki, nehomogenost materiala). Zato se naša raziskava osredotoča na primerjavo treh različnih tehnik za zajem tridimenzionalnih podatkov industrijskega izdelka iz aluminija: 3D-skeniranje s strukturirano svetlobo, 3D-skeniranje z lasersko svetlobo in skeniranje z uporabo računalniške tomografije (CT). Cilj je bil primerjati posamezne tehnike glede na natančnost izdelave v primerjavi s CAD-modelom in glede na količino in kakovost informacij, ki jih posamezna tehnika omogoča. Pri tem smo upoštevali, ali tehnika omogoča analizo zunanjih geometrijskih lastnosti materialov in drugih pomembnih značilnosti. Rezultati raziskave kažejo, da je kombinacija 3D-skeniranja skupaj s CT-analizo smiselna za preverjanje visoke kakovosti in boljše napovedi življenjske dobe industrijskega izdelka.

Ključne besede:
3D-skeniranje s strukturirano svetlobo, 3D-skeniranje z lasersko svetlobo, CT-skeniranje, kontrola kvalitete

Copyright (c) 2025 Jakob Fabjan, Adela Pišmo, Vesna Pungerčar, Slavko Arh

To delo je licencirano pod mednarodno licenco
Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0.

Razen kjer ni drugače navedeno, so članki v
tej reviji objavljeni pod mednarodno licenco
Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0.