Bianca-Iulia Ionescu, B. Sc. Computer Science and IT, Inea, d. o. o., Ljubljana

Razširjeni povzetek:
Proizvodna dejavnost predstavlja približno 15 % dodane vrednosti in tudi 15 % vseh delovnih mest v Evropi. S takšnim obsegom je torej kritičnega pomena za EU in njeno raziskovalno-razvojno dejavnost, saj skoraj dve tretjini vseh investicij pride prav s tega naslova. Velik delež raziskav se osredotoča na avtomatizacijo proizvodnje in uporabo pametnih naprav, kar strokovnjaki kot tudi splošna javnost opredeljujejo z oznako industrija 4.0.
Industrija 4.0 se trenutno osredotoča predvsem na povezljivost in analizo podatkov, v prihodnje pa se bo nekoliko bolj usmerila na uporabnika in človeško komponento nasploh. Razlogov za to je več: naraščajoča kompleksnost proizvodnih procesov na eni strani, na drugi pa vse večje zavedanje, da delo operaterja – kljub vse večjim zmožnostim umetne inteligence – v popolnosti nikoli ne bo moglo biti zadovoljivo nadomeščeno s tehnologijo. Ob teh dejstvih se odpirajo nova vprašanja učinkovitega vključevanja delovne sile v proizvodne procese, saj vse večja kompleksnost sistemov narekuje nova znanja in spretnosti, te pa je ob naraščajoči fluktuaciji delovne sile vse težje zagotoviti. Ta izziv lahko rešimo s krajšim časom učenja in uvajanja operaterjev ter z učinkovitejšo interakcijo med operaterjem in napravo oz. procesom, ki ga upravlja.
Namen tega prispevka je pregled trenutnega položaja operaterjev in tehnologij, ki omogočajo in podpirajo njihovo vlogo v avtomatiziranih proizvodnih procesih. Dotaknili se bomo nekaterih novih pristopov za hitrejše učenje in potrebnih metod za (brezpapirno) upravljanje z bazami znanj, vse to v povezavi z novimi načini prilagoditve industrijskih uporabniških vmesnikov in celostne uporabniške izkušnje.

Ključne besede:
industrijski uporabniški vmesnik, HMI, uporabniška izkušnja, operater, učenje, industrija 4.0, industrija 5.0